Panoramska pot pod Javorovim vrhom v dolini Kokre

Verjetno je že 30 let od tega, ko sem se prvič srečal s Čemšenikom. Na tistega novega leta dan se je Čemšenik bleščal v novi snežni obleki, Javorov vrh je bil že obsijan od še vzhajajočega sonca, na Zajčevih kopiščih so se prožili plazovi in takrat sem s hčerko obiskal kočo na Čemšeniku..

Nobenega življenja še ni bilo v njej, silvestrovalci so še spali po naporni noči, oskrbnik naju je malo čudno gledal… Ne glede na to, pa me je koča in okolica začela zanimati, me privlačiti.
Sprva sem Čemšenik obiskoval po dostopni cesti, čez čas sem našel tudi druge poti, preko Kremsa, čez Nabrje. Nekoč, ko smo sedeli pred kočo, je eden od obiskovalcev začel obujati spomine, ko se je spominjal pripovedovanja staršev, kako so še kosili Zajčeva kopišča, pozimi spravljali seno v dolino in kako so se lovci zbirali v Savnikovi koči, na robu gozda in kopišč.

 Na prvi celodnevni delovni akciji ( v celem letošnjem letu jih je bilo še devet) smo odstranjevali veje s poti, požagali preko poti ležeče drevje, grabili listje. Na naslednjih smo se lotili ureditve same poti. Na nekaterih mestih smo jo speljali na novo, na vsej obstoječi trasi smo jo prekopali in naredili prehodno. Na eni izmed naslednjih akcij smo na vsej poti pokosili visoko travo,  postavili usmerjevalne table, pot na novo označili in s tem omogočili vedoželjnim planincem lep prehod. Na  vsej poti smo se vsakokrat navduševali nad dvema razglednikoma, od koder je čudovit pogled na kočo na Čemšeniku, na kranjsko ravnino in tudi Krvavec. Padla je ideja, da na teh dveh mestih postavimo klopci, kjer se bo utrujeni planinec naužil prekrasnega razgleda in se odpočil.

Zmenili smo se za lokacijo in Darko, Miran in Franci so skopali temelje za klopco in prinesli zadostne količine vode za kasnejše betoniranje. Delo s  sponzorji je dobro obrodilo. Kovinarstvo St-trend je zastonj naredilo konstrukcijo iz inoksa, ki bo lahko zdržalo dolga leta. Ruža Rajgljeva je bila navdušena ob seznanitvi z našo namero o postavitvi, da je takoj ponudila macesnov les za obe klopci. Vse ostale potrebne materiale, vijake, cement, železo smo kupili in si stroške prijateljsko porazdelili. Akcija same postavitve klopce je bila najzahtevnejša. Vse naštete materiale je bilo potrebno na hrbtih znositi na mesto postavitve in tu nam je pomagal tudi Miha. Ta dan smo se vsi po dvakrat spustili do Kremsa, si naložili robo in se vrnili v goro. Klopco smo najprej sestavili v celoti in jo šele potem vbetonirali. Ob tem smo se vsi spominjali prijetnih trenutkov, ki smo jih vsi skusili pred tolikimi leti, ko smo tako gradili naše domove s prijateljsko in sosedsko pomočjo. V tej maniri smo  klopco tudi ustrezno zalili!

Zadovoljni po opravljenem delu.

Pripravil : Metod Zaplotnik